»dosega visoko raven uprizoritve v vseh njenih elementih. Igralci natančno in disciplinirano sledijo rdeči niti, danes še kako aktualnega besedila, kar se kaže kot prava repertoarna poteza gledališča. Predstava je polna energije, medsebojne igralske povezanosti, zavzete ansambelske igre, ki da uprizoritvi potreben zagon in ritem.«
»povsem prevzela s svojo upodobitvijo Lidije, ki se sooča s težkim življenjskim obdobjem mlade ženske, ki skuša zanositi. Cecilia nas s svojo tankočutno igro popelje na vrtiljak čustev. S svojo igro nas je prepričala, očarala in začarala.«
»v predstavi ni le tretji prijatelj, temveč srce predstave. Je komični predah med napetim odnosom prijateljev in hkrati zrcalo krhkosti naših odnosov. V znamenitem monologu niti za trenutek ne izgubi jasnosti misli niti stika z občinstvom. Blaž z Yvánom preseže okvir ansambelske igre.«
»Filmska poezija o spregledanih ljudeh – tudi takih, ki so spregledali sami sebe – ne sme biti spregledana. Dokumentarni film Gram srca zdravi z ljubeznijo. Z empatijo. Z nežno, iskreno in sočutno prisotnostjo zapolnjuje duševne in čustvene razpoke.«
»Nagrajeno dramsko besedilo Brine Jenček je sveže in neposredno, predstavlja razpadajoči svet in v njem razpadle odnose, ki so ujeti v komunikacijsko pustino, omejeno le na ekstrakt jezika sodobne tehnologije.«
»Film, ki ga preprosto ne boste pozabili, močna alegorija o zapravljenem času, nesmislu življenja nasploh, globoko vznemirjujoče ogledalo vseh nas, blaženo nezavednih sužnjev vzorcev in šablon, realiziran na izviren način in z odličnimi igralskimi rešitvami.«
»Orkester ni samo naslov filma, je tudi prispodoba. Filmski liki delujejo usklajeno samo pod dirigentovim vodstvom, medtem ko so njihova življenja povsem neorkestrirana.«
»Zamisel o razumevanju narave in refleksiji družbe skozi metaforo žalovanja za živalmi stoji kot izkušnja, v kateri je povezanost zagotovljena. Tudi glasbena kompozicija izstopa kot poziv k skupnostim in k lepoti, ki ji močna forma postavitve daje navdihujoč medprostor za notranjo refleksijo.«
»Zamisel o razumevanju narave in refleksiji družbe skozi metaforo žalujočih živali stoji kot izkušnja, v kateri je povezanost zagotovljena.«
»Alja Adam v njeni četrti pesniški zbirki Privlačnosti največ privlači s svojo erotiko, ki jo preiskuje na najrazličnejše načine, obenem pa v gosti mreži večplastnosti in različnih tematskih poudarkih odkriva svojo bogato intimnost.«